Ljubljana se je leta 2014 kot prvo glavno mesto v Evropski uniji pridružila evropski mreži Zero Waste in si zadala cilj, da do leta 2035 postane mesto brez odpadkov. Samostojni mestni svetnik Denis Striković (Vesna – zelena stranka) je v sredo, 2. aprila 2025, ob mednarodnem dnevu brez odpadkov organiziral javni dogodek »Ljubljana brez odpadkov«. Skupaj z vabljenimi strokovnjaki in strokovnjakinjami je spregovoril o napredku Ljubljane pri uresničevanju Zero Waste strategije, največjih ovirah pri prehodu v krožno gospodarstvo ter o upravičenosti izgradnje sežigalnice v prestolnici. »Zdi se, da v Ljubljani ne hodimo več po poti k idealu Zero Waste in da smo se sprijaznili s sežigalnico,« je povzel duh časa Striković.
V uvodnem nagovoru je Kira Cerjak, projektna vodja pri Climate-KIC, predstavila projekt Deep Demonstration Slovenia, katerega cilj je razviti vzvode sprememb za oblikovalce politik pri upravljanju sistemskih sprememb in spodbujanju usklajenega krožnega prehoda. Kot ključni izziv je izpostavila pomanjkanje sodelovanja med ministrstvi, ki ne delujejo usklajeno in pri pripravi predpisov ne uporabljajo podatkov iz realnega okolja. To povzroča t. i. implementacijsko vrzel, zaradi katere se sicer dobro zastavljene strategije ne izvajajo učinkovito ali pa sploh ne.
Odrastnica in bivša mestna svetnica dr. Jasminka Dedić je poudarila: »Če hočemo razmišljati kompleksno, je nujno, da odpadkov ne razumemo samo v materialnem smislu.« Opozorila je, da moramo najprej razumeti, kaj v družbi sploh razumemo kot odpadek – tudi v simbolnem smislu. Opozorila je, da se lahko simbolne konstrukcije odpadka prenesejo tudi na družbene skupine, kar je spoznala že na začetku svoje aktivistične in raziskovalne poti ob raziskovanju vprašanja izbrisanih.
»Strategija in filozofija Zero Waste ni cilj, je pot,« je izpostavil mag. Igor Petek, direktor podjetja Publikus d.o.o. in eden izmed snovalcev strategije MOL “Zero Waste”. Ocenil je, da je Ljubljana naredila velike korake pri ravnanju z odpadki – kar dokazuje tudi naziv Zelene evropske prestolnice iz leta 2016. A hkrati opozarja, da ni dovolj napredka pri približevanju praks prebivalcem, kot so izmenjevalnice, akcije od vrat do vrat in zbiralne akcije. Velik problem vidi tudi v pomanjkanju zbirnih centrov, saj je tisti na Barju kritično preobremenjen. »Za družbo brez odpadkov je nujna sprememba razumevanja predvsem pri proizvajalcih, ki morajo odpadek začeti dojemati kot želeno surovino,« je dodal.
Jaka Kranjc, generalni tajnik okoljske organizacije Ekologi brez meja in ambasador Zero Waste Europe, je ocenil: »Ljubljana srfa na valovih preteklosti.« Po njegovih besedah je po združitvi podjetij Voka in Snaga zaznati izgubo vizije in ambicije, skladne z Zero Waste strategijo. Izpostavil je, da je Ljubljana prejela tudi naziv Podnebno nevtralno in pametno mesto, vendar se tudi pri izvajanju te zatika; kot enega izmed razlogov za neizvajanje okoljskih strategij vidi v pomanjkanju ustreznega kadra na občinskem Oddelku za okolje in prostor.
V razpravi z občinstvom se je kot najbolj pereče izkazalo vprašanje ustreznosti in varnosti izgradnje sežigalnice. Igor Petek je poudaril, da bi bilo za sežigalnice bolj ustrezno uporabljati termin energetski objekti ter da tovrstne objekte potrebujemo, kar se je pokazalo med poplavami v Sloveniji leta 2023 in še bolj leta 2024 v Avstriji in na Bavarskem, ko tamkajšnje sežigalnice niso mogle prevzeti slovenskih odpadkov, ti pa so se začeli nevarno kopičiti. Dodal je, da z izvozom odpadkov izgubimo skoraj 100 milijonov evrov vrednosti. Po njegovem bi za sosežig lahko izkoristili tudi kapacitete TEŠ.
Jaka Kranjc je znova poudaril pomen razumevanja odpadkov kot vira in opozoril, da je načeloma proti sežiganju virov. Po njegovem je treba podrobneje raziskati možnosti, ki jih ponujajo tehnične izboljšave zbirnega centra RCERO. Kot glavno težavo pri razpravi o sežigalnici pa vidi nezmožnost družbe, da bi o tem sploh znala konstruktivno razpravljati.
Na koncu je Jasminka Dedić poudarila: »Ne smemo se ujeti v obstoječo paradigmo, da se glede nastanka odpadkov ne da ničesar narediti. Moramo postaviti pod vprašaj celotno paradigmo družbe, ki je odvisna od rasti.«
