Dne 18. 6. 2024 sem na Novinarsko častno razsodišče vložila prijavo zoper ravnanje Delove novinarke Manje Pušnik zaradi kršitve 1., 3., 4., 5., 6. in 12. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Spodaj objavljam celotno besedilo pritožbe.
Spoštovana,
Spoštovani,
S prijavo podajam pritožbo zoper ravnanje Delove novinarke Manje Pušnik (v nadaljevanju: novinarka) pri objavi novinarskega prispevka z naslovom Janković ostro nad Primčevo predstavitev priročnika za zaščito otrok pred LGBT dne 14.6.2024, saj je novinarka v prispevku kršila več določil Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: KNS). Z vsebino prispevka sem bila seznanjena v ponedeljek, 17.6.2024.
Na netočnosti sem že opozorila medijsko hišo Delo in prosila za objavo odziva v pismih bralcev, ki ga zraven prilagam. Vendar, ker obstaja utemeljen sum, da je bilo pri pripravi novinarskega prispevka zoper mene storjeno kaznivo dejanje s strani tretje osebe, pri čemer so bila kršena temeljna načela, ki veljajo v demokratičnih družbah, sem se odločila, da takoj prijavim domnevne kršitve KNS. V nadaljevanju navajam določbe KNS, ki naj bi bile kršene:
1. člen
Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake —četudi nenamerne — mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa.
Utemeljitev prijave:
Zadevni prispevek obravnava predstavitev »priročnika za zaščito otrok pred ideologijo LGBTQIA+ v vrtcih in šolah« (v nadaljevanju: priročnik). Predstavitev priročnika, kot je napovedal ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, naj bi bil izveden dne 18.6.2024 v prostorih Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) na Krekovem trgu v sejni sobi. Novinarka je v delu z naslovom »Večina svetnikov proti predstavitvi« zapisala sledeče trditve:
»Za mnenje so na občini vprašali tudi svetniške klube in samostojne svetnike, ki prav tako uporabljajo te prostore. Večina se jih z izvedbo predstavitve ne strinja, to so: svetniški klubi Liste Zorana Jankovića, Gibanja svoboda, Socialnih demokratov, Levice in samostojni svetnik Gašper Kromar.
Se pa s predstavitvijo tega priročnika strinjajo v svetniškem klubu SDS, pa tudi samostojni svetnici Mojca Sojar in Jasminka Dedić. Ta sicer pravi, da se z vsebino priročnika ne strinja, meni pa, da bi »z zavrnitvijo predstavitve posegli v temeljne svoboščine svetnika«. Samostojni svetnik Piratske stranke Jasmin Feratović in Tina Bregant, vodja svetniškega kluba samostojnih svetnikov, pa mnenja nista podala.
»Predstavitvi priročnika v občinskih prostorih izrecno nasprotujemo in jo prepovedujemo, o tem bomo obvestili tudi mestnega svetnika Aleša Primca. Načela, ki jih zagovarja, so povsem nasprotna od vrednot, ki jih v Mestni občini Ljubljana živimo: to so strpnost, solidarnost, tovarištvo in spoštovanje,« še dodajajo na magistratu.«
Novinarka je kršila 1. člen KNS, ker je s tem, ko me je naštela med svetniškimi klubi in samostojnimi svetniki, ki »se s predstavitvijo priročnika strinjajo« zapisala eklatantno laž. Namreč, novinarkin zaključek temelji na elektronski korespondenci, ki sem jo poslala gospodu Matjažu Bregarju, vodji službe za organiziranje dela mestnega sveta MOL, v petek, 14.6.2024, v kateri sem, na vprašanje gospoda Bregarja, naslovljeno na svetniške klube in samostojne svetnike dne 13.6.2024 (Zanima nas, ali se strinjate, da se zavrne predstavitev omenjenega priročnika v prostorih Mestne občine Ljubljana, ki je prijazno in strpno mesto ter aktivno sledi načelom enakosti, vključenosti in dostopnosti za vse.) napisala naslednji odgovor:
»Spoštovani,
ne glede na to da se ne strinjam z vsebino priročnika, ki ga kolega Primc namerava predstaviti, vendar zaradi spoštovanja ustavno zagotovljene svobode misli in izražanja, menim, da bi MOL z zavrnitvijo predstavitve posegla v temeljne svoboščine svetnika. Zato predlagam, da se MOL javno ogradi od idej, ki jih bo svetnik predstavil ob predstavitvi Priročnika.
lp
Jasminka«
Če primerjamo novinarski prispevek in moje elektronsko sporočilo, oba datirana dne 14.6.2024, je razvidno, da novinarka navaja tudi dobeseden citat, vzet iz mojega sporočila gospodu Bregarju, in sicer, da bi MOL »z zavrnitvijo predstavitve posegli v temeljne svoboščine svetnika«. Glede na to da tega sporočila nisem poslala nikomur drugemu niti sem ga posredovala tretji osebi, z navedbo dobesednega citata novinarka razkriva, da ji je gospod Matjaž Bregar oziroma nekdo drug v njegovem imenu neformalno korespondenco interne narave, moje elektronsko sporočilo bodisi posredoval ali pa jo je z njegovo vsebino seznanil kako drugače, recimo po telefonu ali v fizični obliki. O tem, da je moje mnenje posredoval novinarki Dela, me gospod Matjaž Bregar ni seznanil, niti ni tega storil drug javni uslužbenec MOL v njegovem imenu. Zato obstaja utemeljen sum, da je gospod Matjaž Bregar storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil (139. člen Kazenskega zakonika), ki v drugem, tretjem in petem odstavku pravi:
(2) Z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta se kaznuje:
1) kdor se z uporabo tehničnih ali kemičnih sredstev, ne da bi odprl tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tujo zaprto pošiljko, neupravičeno seznani z njihovo vsebino;
2) kdor se z uporabo tehničnih sredstev neupravičeno seznani s sporočilom, ki se prenaša po telefonu ali s kakšnim drugim elektronskim komunikacijskim sredstvom;
3) kdor neupravičeno odpre zaprt predmet, ki varuje sporočilo, in se neupravičeno seznani s sporočilom v njem.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor s katerim od dejanj, ki so navedena v prvem in drugem odstavku tega člena, omogoči drugemu, da se neposredno seznani z vsebino sporočila ali pošiljke.
(5) Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, poštni ali drug delavec, ki mu je zaupano prevzemanje, prenos ali predaja tujih pisem, tujih brzojavk ali kakšnih drugih pisanj ali pošiljk, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Posledično, novinarka je kršila 1. člen, ker:
- v prispevku citira moje besede, iztrgane iz elektronskega sporočila in prirejene na način, da je zapisala netočno trditev, da se strinjam s predstavitvijo priročnika,
- me ni seznanila z namero, da moje mnenje javni objavi, in ni preverila točnosti pridobljene informacije.
Zato menim, da novinarka ni storila vsega, da bi se izognila napaki, in da je delovala zlonamerno, saj me ni niti seznanila s tem, da bo v prispevku uporabila moje mnenje, s katerim se je seznanila brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja.
3. člen
Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.
Utemeljitev prijave:
Glede na to da je obstajalo določeno tveganje, da bo svetnik Aleš Primc na predstavitvi priročnika posegel v človekove pravice skupnosti LGBTQIA+, predstavlja informacija, da »se strinjam s predstavitvijo priročnika«, hudo obtožbo. Novinarka ni pridobila mojega odziva pred objavo informacije ne na moj elektronski naslov, naveden v sporni korespondenci, niti me ni poklicala na telefon, da bi preverila, ali si moje mnenje pravilno tolmači. Mojo telefonsko številko bi lahko pridobila od uslužbencev MOL. Namreč, ob 11:04 (kot je razvidno iz elektronskega sporočila gospoda Bregarja, odziv naj bi poslali do 11. ure) me je po telefonu poklicala sodelavka gospoda Matjaža Bregarja, da bi me spomnila, da naj sporočim svoje stališče glede predstavitve priročnika. Zato, če bi novinarka to želela, bi lahko pridobila mojo telefonsko številko.
4. člen
Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.
Utemeljitev prijave:
Iz prispevka je nemogoče razbrati, da je novinarka pridobila moje mnenje brez moje vednosti, temveč je celotno zgodbo »zapakirala« na način, kot da je informacije pridobila neposredno od mene. Poleg tega je novinarka bralcem zamolčala bistveno informacijo, in sicer, da so službe za organiziranje dela v mestnem svetu MOL oziroma gospod Matjaž Bregar v njihovem imenu grobo presegle svoja pooblastila, saj so od svetniških klubov in samostojnih svetnikov zahtevale, da se opredelijo glede vprašanja, o katerem ne samo da nimajo pristojnosti, da bi se odločali, temveč se tudi ne bi smeli. Zato je treba tudi moj odgovor gospodu Matjažu Bregarju, da se, kot svetnica oziroma političarka, lahko opredelim le glede vsebine priročnika, nikakor pa se ne smem opredeljevati glede načrtovanega dogodka, na katerem bi svetnik Aleš Primc predstavil priročnik.
Če si politiki uzurpiramo pravico, da bomo odločali o tem, katere vsebine politiki z drugačnim svetovni nazorom lahko predstavljajo v institucijah predstavniške demokracije, katerih pa ne (in glede na informacijo v prispevku, si nekateri svetniški klubi to pravico dejansko lastijo), to lahko pomeni le eno – da je demokracija v teh institucijah mrtva. Seveda pa gospodu Bregarju nisem razlagala abecede demokracije v elektronski pošti, temveč sem ga prijazno opomnila, da si te pravice ne more in ne sme lastiti niti MOL. Čeprav težko, a lahko sprejmem, da nekateri javni uslužbenci ne poznajo ali pa ignorirajo temeljna načela pravne in demokratične ureditve, a ko se takšnih zlorab poslužijo novinarji vodilnega medija v državi, je to znak, da je s slovensko demokracijo nekaj hudo narobe.
Da je novinarka ravnala zlonamerno, pa potrjuje to, da je v prispevku zamolčala bistveno informacijo, in sicer, da sem MOL-u predlagala, da naj »se javno ogradi od idej, ki jih bo svetnik predstavil ob predstavitvi Priročnika.«
5. člen
Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.
Utemeljitev prijave:
Kot je rečeno že zgoraj, iz prispevka je nemogoče razbrati, da je novinarka pridobila moje mnenje brez moje vednosti. Informacijo o tem, da naj bi bila tudi jaz med svetniškimi klubi in samostojnimi svetniki, ki se strinjajo s predstavitvijo priročnika, je novinarka lansirala na podlagi lastnega tolmačenja oziroma ugibanja, da moje opozorilo MOL-u, »da bi z zavrnitvijo predstavitve posegla v temeljne svoboščine svetnika« pomeni, da se strinjam s predstavitvijo priročnika. Novinarka v prispevku ni opozorila, da gre za nepotrjeno informacijo, kot tudi ne, da gre za njeno lastno tolmačenje mojega mnenja.
6. člen
Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije.
Utemeljitev prijave:
Iz prispevka je nemogoče razbrati, da je novinarka moje mnenje pridobila od služb za organiziranje dela v mestnem svetu MOL, povrh pa še brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja. Torej, novinarka ni navedla vira informacij.
12. člen
Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.
Utemeljitev prijave: Kot sem pojasnila že zgoraj, obstaja utemeljen sum, da je gospod Matjaž Bregar oziroma nekdo drug v njegovem imenu, s tem ko je novinarki posredoval mojo elektronsko pošto ali pa jo je z njeno vsebino seznanil kako drugače, recimo po telefonu ali v fizični obliki brez moje predhodne privolitve, storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil (139. člen Kazenskega zakonika). Novinarka prav tako ni preverila, ali je gospod Matjaž Bregar predhodno pridobil moje dovoljenje, da seznani novinarko z vsebino mojega elektronskega sporočila. Posledično, to pomeni, da je novinarka uporabila nedovoljen način zbiranja podatkov, ki jih je v prispevku predstavila kot verodostojne informacije