14. maj 2024
Josep Borrell Fontelles, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, je 13. oktobra 2022 v govoru bodočim evropskim diplomatom v Brugeu s prispodobama “vrta” in “džungle” poudaril civilizacijski kontrast med Evropo – Rajskim vrtom – in večino preostalega sveta – džunglo, ki lahko vdre v naš vrt. V naslednjih tednih je bil zunanji minister EU tarča ostrih kritik zaradi očitnih rasističnih konotacij teh metafor. Povsem upravičeno, saj se za Borrellovim napotilom diplomatom kot bodočim evropskim “vrtnarjem”, da njihova “dolžnost ne bo skrb za vrt, temveč za džunglo tam zunaj”, skrivajo 500 let stare imperialistične fantazije Zahoda o oblikovanju sveta po svoji podobi. Verjetno ni nikoli odveč spomniti, da je imelo evropsko “vrtnarjenje” v “džungli” katastrofalne posledice za ljudstva “tam zunaj”, zlasti za neevropska avtohtona ljudstva in afriška ljudstva, ki so bila prodana v suženjsko delo na plantažah Novega sveta. Kamor koli je prišel beli moški “vrtnar”, je za sabo pustil krvavo sled izkoriščanja in izčrpavanja. Nešteto kolonialnih genocidov v Ameriki, Aziji, Avstraliji in Afriki so zgodovinsko neizpodbitna dejstva, ki današnje generacije spominjajo na grozote, ki so jih tako zahodnoevropski kot vzhodnoevropski imperializmi in kolonializmi povzročili številnim neevropskim in evropskim ljudstvom.
Številni priznani raziskovalci in raziskovalke holokavsta in genocida so kolonialne genocide evropskega “novega imperializma” (1870-1920) in Holokavst povezali v enoten modernizacijski proces pospešenega kolektivnega nasilja, ki je dosegel vrhunec v nacističnih uničevalnih taboriščih med drugo svetovno vojno (glej A. Dirk Moses (ur.), 2008). Sociolog in filozof poljskega rodu Zygmunt Bauman (1925-2017) je v svoji najbolj znani knjigi Moderna in holokavst (Modernity and the Holocaust, 1989) podal srhljivo opozorilo o duhu instrumentalne racionalnosti in njeni moderni, birokratski obliki upravljanja, ki je pojave, kakršen je holokavst, naredila ne le možne, temveč tudi nadvse “razumne”. Nekaj, kar je Bauman v svoji knjigi zapisal pred 35 leti, je še bolj presenetljivo; namreč, da za široko koalicijo uglednih mnenj, ki vključuje vplivne intelektualne avtoritete Zahoda, “trdno stoji sodobna ‘vrtnarska’ država, ki na družbo, ki ji vlada, gleda kot na predmet načrtovanja, obdelovanja in zastrupljanja s plevelom”. Zato ni presenetljivo, da se sodobne nacionalne države, kadar koli se soočijo s celo vrsto kriz, znajdejo v skušnjavi, da se zatečejo k vrtnarski državi, ki deli vegetacijo na “kulturne rastline”, za katere je treba skrbeti, in plevel, ki ga je treba iztrebiti.
Leto dni po tem, ko je zunanji minister EU razkril evropsko imperialistično reinterpretacijo sveta v novi preobleki, sta Hamas in Islamski džihad napadla izraelsko ozemlje in zagrešila množični umor več kot 1.200 Izraelcev in migrantskih delavcev, več kot 5.400 oseb pa je bilo tudi ranjenih. V terorističnem napadu 7. oktobra 2023, ki je tretji najbolj smrtonosni teroristični napad po letu 1970, sta Hamas in Islamski džihad zagrešila strašen zločin proti človeštvu. Zahodni voditelji so brez izjeme obsodili grozljiv napad in ponovno potrdili pravico izraelskega naroda do samoobrambe. Po terorističnem napadu 7. oktobra so izraelske letalske sile izvedle zračne napade na Hamasove komplekse, poveljniške centre in predore. Od takrat smo bili priča nepredstavljivemu številu pobojev Palestincev v Gazi. Omeniti velja, da je Gaza z 2,3 milijona prebivalcev po obleganju Leningrada (1941-1944) postala drugo največje oblegano mesto v zgodovini človeštva.
V sedmih mesecih je bilo ubitih več kot 34.900 Palestincev, več kot 78.500 pa jih je bilo ranjenih. Izraelski vojaški spopadi, v katerih je bilo ubitih skoraj 15.000 otrok, so terjali grozljiv smrtni davek med palestinskimi otroki. Zaradi ene najvišjih stopenj umrljivosti otrok med vojno ali konfliktom v sodobni zgodovini je UNICEF Gazo označil za “pokopališče za tisoče otrok”. Za primerjavo: Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je ocenilo, da je bilo v času 44-mesečnega obleganja Sarajeva najmanj 9.502 neposrednih žrtev (civilisti in vojaki: 4.954 in 4.548). Od aprila 1992 do decembra 1995 je bilo med obleganjem po ocenah ubitih 1.600 otrok, skupno število otrok, ubitih med vojno v Bosni in Hercegovini, pa je znašalo približno 3.500.
9. decembra 2023 je več kot 60 raziskovalcev holokavsta, genocida in množičnega nasilja opozorilo na nevarnost genocida v izraelskem napadu na Gazo. V svoji izjavi so tudi opozorili, da “če se bo izraelski napad nadaljeval in stopnjeval, grozi resna nevarnost tudi Palestincem pod izraelsko vojaško okupacijo na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu ter palestinskim državljanom Izraela”. Južnoafriška republika je 29. decembra 2023 vložila tožbo proti Izraelu zaradi genocida v Gazi. Poleg bloka 57 članic Organizacije islamskih držav so južnoafriško tožbo proti Izraelu na Meddržavnem sodišču podprle tudi nekatere južnoameriške in afriške države, med njimi Bolivija, Brazilija, Kolumbija in Namibija.
Južnoafriški zgodovinar Mohamad Adhikari, avtor knjige Destroying to replace: Settler Genocides of Indigenous Peoples (slov. Uničenje za zamenjavo: naseljenski genocidi nad domorodnimi ljudstvi), genocid nikoli ni nenamerna posledica kolonializma, temveč namerno dejanje kolonialnih naseljencev. V bogatem repertoarju praks evropskega naseljenskega kolonializma ima prostorska sekvestracija posebno mesto. Avstralski zgodovinar Patrick Wolfe (1949-2016), ki je zaslužen za vzpostavitev študij naseljenskega kolonializma, je v članku “Settler colonialism and the elimination of the native” (slov. Naseljenski kolonializem in uničenje domorodnih ljudstev) zapisal:
“Težko bi našli bolj konkreten izraz prostorske sekvestracije od pregrade na Zahodnem bregu. Tudi apartheid je temeljil na sekvestraciji. … Kljub temu pa Gaza in Zahodni breg postajata vse manj podobna bantustanom in vse bolj podobna rezervatom (ali, če smo že pri tem, Varšavskemu getu), saj so Palestinci vse bolj nepotrebni. Porozne meje ne ponujajo izhoda.”
Ob 75. obletnici množičnega razseljevanja Palestincev, znanega kot “Nakba” (kar v arabščini pomeni “katastrofa”), so Združeni narodi 15. maja 2023 prvič obeležili palestinsko Nakbo. Pol leta pozneje se je izraelski upočasnjeni genocid v okupirani Palestini spremenil v pekel na zemlji, v katerem arhitekti načrta za “preselitev prebivalstva iz Gaze na Sinaj” brez zadržkov uporabljajo namerno stradanje palestinskih civilistov, poleg drugih zločinskih taktik, kot je neselektivno tepih-bombardiranje. Izraelsko genocidno ravnanje v Gazi se najbolj očitno kaže v hitrem naraščanju akutne podhranjenosti; glede na poročilo, ki ga je objavil Global Nutrition Cluster, se “več kot 90 % otrok, starih od 6 do 23 mesecev, ter nosečnic in doječih žensk sooča s hudim pomanjkanjem hrane – vsak dan zaužijejo dve ali manj skupin živil. Hrana, do katere imajo dostop, ima najnižjo hranilno vrednost.”
Vir: CBC/Radio-Canada, https://www.cbc.ca/news/world/genocide-gaza-debate-1.7042809
Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida potrjuje, da je genocid po mednarodnem pravu zločin, ki je v nasprotju z duhom in cilji Združenih narodov in ki ga civilizirani svet obsoja. Visoki predstavnik EU Josep Borrell Fontelles je 9. decembra 2019 v uradni izjavi ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida in dostojanstva žrtev ter preprečevanja tega zločina dejal, da se “Evropska unija spominja žrtev genocidov po vsem svetu in skozi zgodovino. … Ratifikacija konvencije priznava odgovornost držav do svojega prebivalstva in izkazuje spoštovanje do žrtev tega grozljivega zločina. Odgovornost za zaščito ter preprečevanje genocida in drugih hudodelstev so sestavni del zunanje in varnostne politike EU. EU bo še naprej sodelovala z nacionalnimi in mednarodnimi partnerji, vključno s civilno družbo, da bi preprečila genocid in se borila proti nekaznovanosti, kjer koli se ta pojavi.”
Konvencija določa obveznost držav pogodbenic, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje in kaznovanje kaznivega dejanja genocida, vključno z uvedbo ustrezne zakonodaje in kaznovanjem storilcev, “ne glede na to, ali gre za ustavno odgovorne vladajoče, javne uslužbence ali zasebne posameznike” (člen IV). V skladu s splošnim pravilom Odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja, ki ga je Komisija za mednarodno pravo navedla v členu 14(3), “[k]ršitev mednarodne obveznosti, ki od države zahteva, da prepreči določen dogodek, nastopi, ko se dogodek zgodi, in traja celotno obdobje, v katerem se dogodek nadaljuje in ostaja neskladen s to obveznostjo”.
Člen 25(4) Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju: Rimski statut) določa, da “[n]obena določba tega statuta, ki se nanaša na individualno kazensko odgovornost, ne vpliva na odgovornost držav po mednarodnem pravu”. Po mnenju priznanih pravnih strokovnjakov s področja mednarodnega kazenskega prava se 25. člen Rimskega statuta ne uporablja le za genocid, temveč tudi za druga kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju: MKS), kar je bilo storjeno “v prepričanju, da so načini sodelovanja pri kaznivih dejanjih, ki lahko predstavljajo genocid, ustrezno zajeti v določbah iz 25. člena statuta” (poudarki avtorjev). To pomeni, da tudi če Izrael v Gazi še ni storil kaznivega dejanja genocida, države pogodbenice Rimskega statuta niso oproščene dolžnosti preprečevanja drugih kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti MKS.
Ker naše vlade ne sprejmejo in izvajajo ustreznih ukrepov za preprečevanje genocida in drugih zločinov, ki so v pristojnosti MKS, so soudeležene pri zločinu genocida, zločinih proti človečnosti, vojnih zločinih in zločinu agresije, ki ga je država Izrael zagrešila nad palestinskim ljudstvom. Zato spodaj podpisani od vlad držav pogodbenic Rimskega statuta zahtevamo, da:
● nemudoma pozovejo pristojne organe Združenih narodov, naj v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov sprejmejo ukrepe za preprečitev genocida nad palestinskim prebivalstvom v Gazi in na Zahodnem bregu; in
● v celoti podpre Mednarodno kazensko sodišče pri pregonu oseb, odgovornih za storjene zločine, ki so v pristojnosti sodišča v skladu z Rimskim statutom: genocid (6. člen), hudodelstva zoper človečnost (7. člen), vojna hudodelstva (8. člen) in zločin agresije.
* To izjavo so pripravile znanstveniki_ce in aktivisti_ke, povezani_e v mrežo Feminism(s) and Degrowth Alliance (FaDA), ki si prizadeva, da bi feministično razmišljanje postalo sestavni del odrasti.