Kaj je krof?
Krof je osrednji koncept ekonomike krofa (Doughnut Economics), ki ga je razvila razvojna ekonomistka Kate Raworth, da bi v eni sami podobi vizualizirala biofizikalne omejitve planeta in prag, ki nam omogoča dostojno življenje.
Krof je sestavljen iz dveh koncentričnih krogov: notranjega, ki predstavlja družbene temelje, ki zagotavljajo, da nikomur ne primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin, in zunanjega, ki predstavlja ekološke zgornje meje, ki zagotavlja, da človeštvo ne prekorači planetarnih meja, ki ščitijo zemeljske sisteme za vzdrževanje življenja. Med tema pragoma se nahaja prostor v obliki ameriškega krofa, ki je hkrati ekološko varen in socialno pravičen. To je prostor, v katerem lahko človeštvo uspeva in sobiva v sožitju z drugimi vrstami.
Vir: Doughnut Economics Action Lab, https://doughnuteconomics.org/about-doughnut-economics
Dobro življenje v okviru biofizičnih meja planeta
Na podlagi modela krofa je skupina znanstvenic in znanstvenikov iz Univerze v Leedsu izvedla študijo, s katero so za 150 držav sveta ocenili, v kolikšni meri so zadovoljene temeljne potrebe ljudi za dostojno življenje ter za koliko presegajo meje naravnih trajnostnih kazalcev. Ugotovitve študije, ki je zajela obdobje od začetka 90. let do leta 2015, so streznjujoče. In sicer, raziskava je pokazala, da v preteklih 30 letih v nobeni državi na svetu niso bile zadovoljene temeljne potrebe ljudi, ne da bi ob tem bili naravni viri znatno preseženi. Še več, države so na splošno presegale deleže mej planeta hitreje, kot so dosegale minimalni družbeni prag. Tako se je število držav, ki presegajo biofizične meje planeta, v treh desetletjih povečalo z 32-55% na 50-66%, odvisno od kazalnika. Ugotovitve omenjene študije nedvoumno kažejo, da bodo trenutni trendi samo še poglobili ekološko krizo, ne bodo pa zagotovili družbene pravičnosti za vse ljudi. Zatorej, če želimo zaščititi zdravje ljudi in planeta, mora človeštvo iti skozi globoko družbeno in ekološko preobrazbo.
Študija ugotavlja, da je v Sloveniji bilo leta 2015 izpolnjenih devet od enajstih kazalnikov za dostojno življenje. Če pa upoštevamo zadnje podatke, se Slovenija uvršča med države blaginje, kjer bi lahko dostojno živeli vsi ljudje. Po drugi strani pa Slovenija, podobno kot ostale države materialnega blagostanja, presega vse mejne vrednosti kazalcev naravne trajnosti. Slovenija porabi skoraj 2,5 krat več materialnih surovin (snovni odtis) ter proizvede več kot 3-krat toplogrednih plinov od trajnostnih vrednosti.
Vir: A Good Life for All Within Planetary Boundaries, https://goodlife.leeds.ac.uk/national-trends/country-trends/#SVN
Oblikovanje krofa na ravni mesta
Mesta po vsem svetu že raziskujejo ekonomiko krofa, oblikujejo svoje krofe, iščejo in preizkušajo lastne kazalnike, se poigravajo z raznoliko mešanico strategij in, tako, na novo zamišljajo svoje skupnosti in kakšno naj bo zdravo mesto, ki ne bo porušilo krhkega ravnovesja ekosistemov.
Na to pot so se že podali Sydney, Berlin, Melbourne, Bruselj, Amsterdam in Zagreb. Skrajni čas je, da si tudi Ljubljana vizualizira svoj krof, po meri potreb njenih prebivalk in prebivalcev.
Vir: Designing the Doughnut: A Story of Five Cities, https://doughnuteconomics.org/stories/93
Institut za političku ekologiju, Degrowth Donut, http://ipe.hr/en/degrowth-donut