S temi besedami je Boštjan Koritnik, podžupan Mestne občine Ljubljana, svetnik Liste Zorana Jankovića (LZJ) v Mestnem svetu MOL in član Odbora za varstvo okolja (v nadaljevanju: odbor) posmehljivo zavrnil moj predlog, da naj odbor, ki mu predseduje moški, na podpredsedniško mesto imenuje žensko. In, glede na to da prihajam iz vrst edine resnično zelene stranke, bi bilo smiselno in primerno, da na podpredsedniško mesto imenujejo mene. Oziroma, če nočejo imenovati mene, ker sem opozicijska svetnica, pa naj za podpredsednico imenujejo kolegico iz vrst LZJ.
Namesto tega so s štirimi glasovi ZA, med katerimi so se znašli glasovi predsedujočega iz vrst Gibanja Svoboda, dva glasova iz vrst LZJ in en glas iz vrst kluba samostojnih svetnikov, enim glasom PROTI, kajpak, Vesne – zelene stranke, in enim vzdržanim glasom (SDS) za podpredsednika imenovali člana odbora iz vrst SDS. Skratka, na podpredsedniško mesto odbora za varstvo okolja Mestnega sveta MOL, so združeni v koaliciji Gibanja Svoboda, Liste Zorana Jankovića, Slovenske demokratske stranke in samostojnega svetnika, ki je bil izvoljen v Mestni svet na kandidatni listi NSi, izvolili člana iz vrst SDS. Mojega predloga, da naj na podpredsedniško mesto imenujejo svetnico iz zelene stranke, pa niso hoteli niti obravnavati z (kajpak, Koritnikovo) argumentacijo, da naj bi svoj predlog vložila prepozno. Bodimo odkriti, fantje so bili vnaprej zmenjeni, da za podpredsednika imenujejo člana odbora iz vrst SDS. Ker pa bi težko utemeljili svoje glasove proti mojemu predlogu, da se na podpredsedniško mesto imenuje žensko, predsedujoči odboru (iz vrst Gibanja Svoboda!) mojega predloga ni hotel dati na glasovanje.
Da “proceduralni” zaplet nikakor ne more biti izgovor za to, da štirje kolegi in kolegica niso hoteli glasovati o mojem predlogu, pa potrjuje identičen razplet pred Pravno-statutarno komisijo pred dvema tednoma, katere sem prav tako članica. Namreč, ker tudi temu telesu predseduje moški (iz vrst LZJ), sem PRAVOČASNO predlagala, da na podpredsedniško mesto imenujemo eno izmed dveh članic. In sicer, poleg mene je tudi v Pravno-statutarni komisiji imenovana svetnica iz vrst LZJ, ki mojega predloga prav tako ni podprla, enako kot me ni podprla kolegica iz LZJ v odboru za varstvo okolja. Tako so me preglasovali s tremi glasovi ZA (dva iz LZJ in en iz Gibanja Svoboda), da se za podpredsednika imenuje član komisije iz vrst Gibanja Svoboda.
Kar se je na ustanovni seji odbora za varstvo okolja lepo manifestiralo, je to, kar ženske še predobro poznamo iz vsakodnevnega življenja. In sicer, da moški NA OBLASTI pišejo pravila BREZ NAS, jih tolmačijo MIMO NAS (kajpak, sebi v prid), na koncu pa jih uveljavljajo PROTI NAM. Pri tem pa jim ženske, ki se prostovoljno podrejajo družbenemu sistemu moške nadvlade nad ženskami, pridno držijo štango! Na tej točki lahko kristalno jasno opazujemo, kako se je hegemonski maskulinizem samorazkril v svoji najbolj hinavski obliki, s katerim sem se v zadnjih dvajsetih letih neštetokrat srečala tako na profesionalnem področju kot pri mojem družbeno-političnem delovanju. Gre pa za mehanizem t.i. “moškega povezovanja” (ang. male bonding) oziroma ustvarjanja nevidne bratske (moške) moči, čigar funkcija je varovati oblast moških, ki zasedajo vrh moške družbene hierarhije, pred nebodigatreba vsiljivci in vsiljivkami vseh spolov, zlasti pa pred posameznicami in posamezniki iz delavskega družbenega sloja ter pred feministkami in feministi.
Nad izkazanim oblastnim maskulinizmom sem bila osupla; kaj osupla, priznam, bila sem besna! Pa ne zaradi glasovanja s strani svetnika in svetnice iz LZJ, liste župana mesta Ljubljana, ki je bil v preteklih letih, med drugim, obtožen tudi trgovanja s spolnimi odnosi za vpliv. Tisto, kar me je resnično presenetilo, je bilo ravnanje predsednika odbora, ki prihaja iz Gibanja Svoboda. Torej, iz politične stranke, katere predsednik, ki je hkrati tudi predsednik vlade, se je javno opredelil kot feminist. Predsednik odbora iz te iste stranke, Gibanja Svoboda, pa je ob žaljivih podžupanovih besedah “Tudi ženska v meni misli enako” pomenljivo molčal.
Vsem tistim, ki si, medtem ko berete te vrstice, mislite “Kaj si resno mislila, da bodo liberalci, ki so sedaj na oblasti, kaj drugačni?”, odgovarjam: Ne, glede tega ne gojim nikakršnih iluzij. Bi pa slovenskim liberalcem (po žnj iteracijah in eldeesovskih inkarnacijah) toplo priporočila, naj se končno zazrejo v ogledalo, si natočijo čiste pitne vode (dokler jo še imamo) ter se iskreno vprašajo “Zakaj, za boga milega, vedno znova fejlamo?” Pa ne zato, ker bi me skrbelo, da bodo umrli kot bedaki. Očitno se te nevarnosti podžupan Boštjan Koritnik zaveda zelo dobro, saj v njegovi predstavitvi na spletni strani piše, da je njegov osrednji moto: »Človek se uči vse življenje, a vseeno umre bedak.«
Pa vendarle, kljub temu da mi pravzaprav ni mar za uboge liberalne duše, me pa še kako skrbi, če neučljivi, kakršni so, vsakič znova pridejo na oblast. Kajti ravno zaradi njihove neučljivosti smo vsi pretrpeli veliko preveč. Kajti, če ne bi bilo liberalcev, kot so Počivalšek*, Koritnik** in Janković***, ki so dejavno podpirali janšizem, se ta ne bi mogel ohranjati na oblasti dve leti, dve najdaljši leti mojega življenja. Novinarjem in novinarkam RTV Slovenija pa bi bila prihranjena agonija, ki ji še po enem letu po volitvah kar ni videti konca.
Ta izkušnja je bila zame nadvse streznjujoča, saj sem v živo prisostvovala “patriarhalnemu obredu” izključevanja žensk, ki se vsakodnevno odvija v strukturah moči. Še posebej pa je bilo poučno videti, kako konvergirajo trije politični hegemonski maskulinizmi, tj. liberalno-menedžerski, ki ga trenutno uteleša Gibanje Svoboda, post-socialistični hegemonski maskulinizem “stare levice”, ki se najjasneje manifestira v Zoranu Jankoviću, in konzervativno-nativistični hegemonski maskulinizem, ki je razpršen na desnem političnem spektru. Verjetno pa ravno konvergenca politično različnih hegemonskih maskulinizmov razkriva vzrok za “neučljivost” slovenskih liberalcev. V bistvu so liberalci še kako učljivi, saj zelo hitro dojamejo, da v kolikor želijo ohraniti privilegije, s katerimi jih zasipajo (praviloma starejši) moški na pozicijah moči, morajo skleniti zavezništvo, iz katerega so ženske, kajpak, izključene. Skratka, odgovor je na dlani – če želimo izstopiti iz karmičnega kroga večnega vračanja janšizma in fašizacije slovenske družbe, je treba razbiti nesveto zavezništvo med hegemonskimi maskulinizmi.
Pa če sem pričujoče besedilo odprla z besedami svetnika Boštjana Koritnika, naj ga še zaključim s spravljivim nagovorom, kajti če sem obupala nad (slovenskim) liberalizmom, to nikakor ne pomeni, da sem obupala tudi nad (moškimi) liberalci. Zlasti pa nisem obupala nad liberalci mlajše generacije, čigar predstavnika sta, navsezadnje, svetnika Boštjan Koritnik (LZJ) in Marko Maver (Gibanje Svoboda), predsedujoči odboru za varstvo okolja. V prid temu govori že sama ponesrečena podžupanova izjava, ki jo citiram v naslovu, saj kaže na to, da se podžupanu Boštjanu Koritniku dozdeva, da ljudje nismo binarno uspoljena moška in ženska bitja, ki jih determinira izključno biologija in ki naj bi suženjsko sprejela tisto, kar generično velja za “moškost” in “ženskost”. S tem pa je tudi pokazal, da vsaj na intuitivni ravni razume, v nasprotju na primer s konzervativno-nativističnim hegemonskim maskulinizmom, za katerega obstajata samo idealizirana “mati” in “oče”, da je vsak_a posameznik_ca enkratno in neponovljivo človeško bitje, ki ga je treba sprejeti v vsej njegovi oziroma njeni individualni totalnosti.
Živimo v resnično težkih časih, v času, ko je človeštvo vstopilo v obdobje stalne negotovosti, s kakršno se verjetno še ni soočilo v vsej svoji zgodovini. Soočeni smo s pretresljivim spoznanjem, da smo verjetno zadnja generacija s skupnim kolektivnim spominom na svet, kot ga je človeštvo poznalo zadnjih dvanajst tisoč let. Spomini na obdobje ugodnih podnebnih razmer, ki so človeštvu omogočile razcvet, se umikajo tesnobi, ki jo povzročajo negotovosti in grožnje antropocena.
S tem se je NAŠA generacija znašla pred gromozansko preizkušnjo. (Eko)feministi_ke ter zeleni_e in levi_e politiki in političarke smo se že davno zavezali, da bomo ohranjali in (po)ustvarjali razmere, v katerih uspevajo tako živi kot neživi deli Zemljine celote. S tem pa smo se zavezali, da bomo negovali “blagostanje ljudi v cvetoči mreži življenja” (Kate Raworth) na okolju pravičen način, ob spoštovanju lokalnih posebnosti, ki jih poraja dinamika razmerja med človekom in naravo, med človekom in drugimi živimi vrstami ter med človekom in planetom Zemljo, ki je (zaenkrat) še vedno edina domovina, ki je človeštvu dana v amanet.****
Odgovor na to, ali je naša generacija to neizmerno “breme našega časa” (Hannah Arendt) dejansko pripravljena nositi, pa je odvisen od tega, ali se nam bodo v tem skupnem boju, ki je sam po sebi ekofeminističen in transgeneracijski, pridružili_e tudi politiki in političarke iz socialno-liberalnega in ljudsko-konzervativnega političnega tabora. Namreč, sami_e zeleni_e in levi_e tega bremena nikakor ne zmoremo nositi sami. Enako, tudi ženske ne zmoremo same izbojevati zmage nad hegemonskimi maskulinizmi, ampak ob svoji strani potrebujemo ljudi vseh spolov, zlasti pa moške.
dr. Jasminka Dedić
svetnica Vesne – zelene stranke v Mestnem svetu MOL in članica odbora za varstvo okolja MS MOL
*Se spomnite njegovih izjav izpred šestih let, da bo Magna prinesla 2500 delovnih mest in pol milijarde evrov vložka, ter da bo “odprava administrativnih ovir” na področju gradbene zakonodaje omejila možnosti “ekoteroristi”, da ustavijo gradnje tovarn?
** ki je v Odmevih 2.7.2020 na vprašanje o stališču SMC o predčasnih volitvah odgovoril, da “vlada dela dobro, je tudi legitimna, v končni fazi smo imeli v zgodovini tudi manjšinske vlade, zdaj imamo podporo več kot polovico poslancev, jaz mislim, da to pove več kot dovolj”. Spomnimo se tudi, da se je SMC prvotno imenovala po njenem ustanovitelju Miru Cerarju, s preimenovanjem v SMC – Stranka modernega centra pa so so po Cerarjevih besedah želeli poudariti, da so sodobna stranka, ki zre v prihodnost in upošteva sodobne tokove razvoja družbe in človeštva, da je sredinsko usmerjena, skozi to pa upošteva zelo različne vrednote in ideološka izhodišča na vseh straneh političnega spektra ter jih uravnoteža.
*** ki je v času najdaljše policijske ure v Evropi, ko ljudje nismo smeli prehajati med občinami in ko nas je Hojsova policija zaplinjala, veselo trgoval z Janšo, sredi zime in v času najhujše epidemije pa izkoristil sovražno nastrojenost SDS do avtonomnih prostorov za nasilno deložacijo AT Rog v januarju 2021.
*** Beseda “amanet” izvira iz arabščine in je težko prevedljiva v slovenščino. Pomeni pa zaupati nekomu nekega dobra kot znak zaupanja, da bo dobro ohranjeno oziroma negovano.